Kritiki motorja z notranjim zgorevanjem trdijo, da onesnažuje okolje, da je neučinkovit in da je namenjen na smetišče. Kaj pa, če bi ti motorji uporabljali okolju prijaznejše gorivo? Zagovorniki predstavljajo e-goriva kot odgovor, ki bo modelom z motorjem z notranjim zgorevanjem omogočil nadaljevanje v novi dobi okolju prijaznejše mobilnosti.
Vendar pa so okoljske lastnosti sintetičnih goriv pod vprašajem. Zelena skupina Transport and Environment (T&E) je pred kratkim objavila zaskrbljujoče rezultate testov. Laboratorijski testi, ki jih je naročila organizacija, so pokazali, da e-goriva povzročajo izpuste prav toliko dušikovega oksida (NOx) kot fosilna goriva.
Razumevanje e-goriv
Toda kako se proizvajajo e-goriva in v čem so bolj zelena od standardnega dizelskega in bencinskega goriva? Po podatkih združenja eFuel Alliance se voda razgradi na dva elementa, vodik in kisik. CO2 vzet iz zraka se nato združi s pridobljenim vodikom in pretvori v tekočino.
Po predelavi postane to gorivo uporabno kot e-gorivo. Uporablja se lahko kot e-bencin, e-dizel in celo kot e-kurilno olje, ki učinkovito nadomešča običajna goriva. Te nadomestke je mogoče celo mešati s standardnim bencinom ali dizlom v poljubnem razmerju.
Za ta postopek je potrebna električna energija, zato je njegova proizvodnja znana kot postopek pretvorbe v tekočino. Da bi e-goriva veljala za okoljsko nevtralna, morajo uporabljati električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, in povzročiti le toliko izpustov CO2, kolikor je bilo porabljenega pri proizvodnji.
Ali so e-goriva zelena?
Pri testiranju e-goriv je bilo ugotovljeno, da izpuščajo toliko NOx kot standardni bencin E10 in veliko več ogljikovega monoksida. E-goriva proizvajajo tudi dvakrat več amoniaka. Ta lahko skupaj z drugimi spojinami tvori delce, za katere ni varne stopnje onesnaženosti. Čeprav so se izpusti delcev znatno zmanjšali, jih je bilo na vsak prevoženi kilometer še vedno izpuščenih več kot dve milijardi.
Družba T&E je po naročilu IFP Energies Nouvelles (IFPEN) izvedla vrsto laboratorijskih testov različnih mešanic e-bencina, ki so bile uporabljene v vozilu Mercedes-Benz razreda A. Preizkusi so simulirali pogoje vožnje v resničnem svetu v skladu z merili WLTC in RDE. IFPEN je moral uporabiti tri mešanice e-goriv, ker e-bencin ni bil na voljo za komercialni nakup.
“Nobeno sprenevedanje ne more preseči znanstvenih spoznanj o zgorevanju ogljikovodikov. Dokler bo gorivo zgorevalo v motorjih, bo v naših mestih ostal strupen zrak,” je dejala Julia Poliscanova, višja direktorica za vozila in e-mobilnost pri T&E. “Zakonodajalci, ki puščajo vrzeli za e-goriva v ciljih glede izpustov iz vozil, obsojajo javnost na desetletja onesnaževanja zraka, ki bi se mu lahko izognili.
Drago in redko
T&E je prav tako navedel, da bodo predlogi za vrzeli za e-gorivo v ciljih EU za zmanjševanje izpustov CO2 povečali stroške za voznike. Zelena skupina je izračunala, da bi vožnja avtomobila na sintetično gorivo v petih letih lahko voznika stala 10.000 EUR več kot vožnja baterijskega električnega vozila (BEV). Zaradi visokih stroškov bo tudi vožnja rabljenih avtomobilov v istem obdobju dražja za približno 10.000 EUR.
Poleg tega skupina poudarja, da trenutno ni na voljo nobenega sintetičnega bencina, ki bi ga bilo mogoče kupiti. Vendar bi lahko tudi proizvodnja e-goriv z vidika učinkovitosti pomenila korak nazaj. Če bi namreč le 10 % novih avtomobilov namesto z elektrifikacijo oskrbovali z e-gorivi, bi bilo v Evropi potrebna 23 % večja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov. Vendar pa podjetje T&E sintetičnih goriv ni v celoti zavrnilo. Poudarilo je, da bi sintetična goriva lahko uporabljali v letalstvu, saj so letala še vedno odvisna od fosilnih goriv.
“E-goriva so izgubila tekmo za čistejše avtomobile, vendar v resnici nikoli ni bilo niti približno tako. Baterijska električna vozila ponujajo voznikom najčistejši, najučinkovitejši in cenovno dostopen način razogljičenja, medtem ko so sintetična goriva najbolj primerna za letala, kjer elektrifikacija ni možna. Verodostojnost evropske politike čistih avtomobilov je na udaru in kakršna koli preusmeritev v e-goriva pomeni novo življenje za stare onesnažujoče motorje,” je dodala Poliscanova.
Mazdina miselnost
Mazda je že osredotočena na proizvodnjo učinkovitih motorjev in želi, da bi do leta 2030 vsa njena vozila uporabljala baterije. Toda februarja je postala prvi avtomobilski proizvajalec , ki se je pridružil eFuel Alliance. Proizvajalec avtomobilov je izpostavil pomen zmanjšanja emisij , kolikor je mogoče, pri čemer ni zanemaril nikakršnih morebitnih poti do bolj zelene mobilnosti.
Ko se je Autovista24 obrnila nanje glede rezultatov študije T&E, je Mazda ponovno potrdila svojo zavezanost e-gorivom. “Poročila ne bomo komentirali, sicer pa še naprej verjamemo v pristna e-goriva kot način za zmanjšanje izpustov CO2 in olajšanje prehoda na čisto mobilnost,” je pojasnil tiskovni predstavnik Mazde.
“E-goriva, proizvedena iz obnovljivih virov energije, zagotavljajo znatno zmanjšanje emisij CO2v življenjskem ciklu in CO2 nevtralno delovanje za obstoječa in nova električna vozila in, medtem ko je elektrifikacija učinkovita rešitev za zmanjšanje emisij v mestnih območjih in za manjša vozila, obnovljiva goriva zagotavljajo prednosti za številne načine prevoza, zlasti za potovanja na daljše razdalje in večje avtomobile,” je dodal proizvajalec avtomobilov. “Obnovljiva goriva so popolnoma združljiva in jih je mogoče mešati z obstoječimi gorivi. Prav tako si delijo isto infrastrukturo in lahko zato uporabljajo gosto mrežo obstoječih bencinskih črpalk.”
Medtem ko naj bi se prodaja novih modelov s pogonom na notranje zgorevanje v Evropi končala do leta 2035, to ne pomeni, da bodo bencinska in dizelska vozila popolnoma izginila s cest. Tiskovni predstavnik Mazde je poudaril, da lahko obnovljiva goriva pomagajo izboljšati zmogljivost teh avtomobilov, kar pomaga pospešiti razogličenje prometa.
To vsebino vam je prinesel Autovista24.
Upoštevajte, da je ta članek prevod izvirnika, objavljenega v angleščini na Autovista24 in zato lahko vsebuje manjše slovnične napake. V primeru kakršnih koli neskladij ali nedoslednosti med prevodom in angleško različico, vedno prevlada angleška različica.